Subvencije za samozaposlitev v letu 2015 ni mogoče pridobiti.
Na to vprašanje smo odgovarjali v dveh člankih, v katerih smo se navezali na to temo, in sicer gre za članka Kako do subvencije za samozaposlitev ter Subvencija za samozaposlitev. V prvem so navedeni pogoji in zahteve povezane s subvencijo, v drugem pa natančna navodila - študija primera. Članek je na podlagi lastnih izkušenj napisala mlada podjetnica.
Za popoldanski ali študentski s. p. subvencije NI mogoče pridobiti.

Starši otroka, ki ima popoldanski ali kateri koli drugi s. p., ne morejo uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana, saj v primeru, da ga uveljavljajo, sam podjetnik izgubi splošno davčno olajšavo, kar je davčno neugodno. Starši prav tako niso upravičeni do otroškega dodatka, študent pa izgubi tudi morebitno možnost oz. že dano državno štipendijo.

Če niste zavezanec, tujemu podjetju sporočite svojo davčno številko in jim poveste, da niste zavezanec za DDV. Podjetje mora nato preveriti v VIES sistemu, ali ste zavezanec. Če niste, vam robo zaračunajo z davkom, vi pa jo prodate naprej skupaj s svojo maržo brez DDV. Tujemu podjetju je namreč potrebno plačati davek. V kolikor ste zavezanec, potem iz tujine kupite robo brez davka, tu pa dodate maržo in DDV, ki ga kupec plača vam, vi pa seveda državi.

V praksi tuja podjetja velikokrat zahtevajo številko za DDV (VAT), kar pomeni, da se jim je treba velikokrat prilagoditi ter postati zavezanec za DDV.

Odgovor na to je pritrdilen. S. p. je pravno formalno enakovreden d. o. o. ali ostalim oblikam družbe, enako pa velja tudi za popoldanski s. p.

Odgovor na vprašanje ni enostaven in je odvisen od konkretne situacije. Priporočljivo je, da z odprtjem v tem primeru počakate do konca leta. Razloga sta vsaj dva. Lahko se izognete stroškom izdajanja bilanc ter pridobite več časa za pridobivanje stroškov in s tem manjšanje davčne osnove, kar pomeni manj plačanih davkov. Hkrati pa lahko registracija konec leta pomeni, da podjetnik pade v višjo davčno osnovo, kar pomeni višje prispevke za naslednje leto, to pa je slaba popotnica za vstop v svet podjetništva.

Subvencijo, za pridobitev katere so se pogoji pred nedavnim nekoliko spremenili, bo v znesku 4500 evrov ponovno imelo možnost pridobiti več kot 2100 brezposelnih. Več o tej tematiki ste in še boste prav gotovo lahko prebrali tudi na naši strani.

Blaž Kos, Poslovni angeli Slovenije:

"Za začetek podjetniške poti potrebujemo dobro idejo, tim ljudi, ki je sposoben to idejo realizirati ter kapital za ustanovitev, zagon in rast podjetja. Poslovni načrt je prvi izvršni korak od ideje do realizacije in ko govorimo o dobri poslovni ideji, praktično govorimo o poslovnem načrtu. Skozi proces poslovnega načrta preverimo našo poslovno priložnost in potencial le-te, obenem uskladimo vizijo med člani tima ter imamo na koncu zastavljene konkretne cilje in strateški načrt, s katerim se podamo do poslovnega uspeha. Na koncu je poslovni načrt poleg kompasa tudi prodajni dokument, tako za investitorje, bankirje, nekatere strateške partnerje ter druge deležnike. Seveda je poslovni načrt živ dokument, ki ga je potrebno neprestano nadgrajevati glede na povratne informacije s trga. V večini primerov ugotovimo, da so plani do neke mere neuporabni, planiranje pa neizmerno dragoceno."

Prispevki za popoldanski s. p. za tiste, ki so zaposleni za 40 ur ali več tedensko, znašajo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 32,20 evrov ter 32,72 evrov za zdravstveno zavarovanje. Skupaj tako to znese 64,92 evrov mesečno.

Registracijo dodatnih dejavnosti za d. o. o. in tudi s. p. se najbolj enostavno opravi na VEM točkah, kjer to opravijo brezplačno. Priporočamo vam, da si ogledate seznam vseh dejavnosti, pri tem pa bodite pozorni na to, če je dejavnost slučajno obrtna, v tem primeru se boste morali za dovoljenje za opravljanje dejavnosti obrniti na OZS in plačevati članarino. V primeru odprtja d.o.o preko notarja, je potrebno spremembo družbene pogodbe (kateri se doda/odvzame dejavnost) opraviti pri notarju.

Odprete lahko popoldanski s. p. ali običajni s. p. Stroški za popoldanski s. p. (tj. za tiste, ki so zaposleni za polni delovni čas) znašajo slabih 65 evrih na mesec. Za običajni s. p. se

minimalni prispevki gibljejo okrog 330 evrov mesečno, so pa v tem primeru vezani na dobiček, kar pomeni, da večjim dobičkom v preteklem letu sledijo višji prispevki v naslednjem. To pa ne velja za popoldanski s.p., kjer so prispevki pavšalni in ostanejo enaki ne glede na dobiček.

Nekatere dejavnosti, ki jih opravljajo podjetniki, so obrtne dejavnosti. To pomeni, da gre za dejavnosti, za katere so potrebna posebna znanja oziroma izobrazba. Obrtne dejavnosti so pod okriljem Obrtne zbornice Slovenije. Obrtne dejavnosti, ki v skladu z uredbo zahtevajo posebno poklicno usposobljenost, za njihovo opravljanje pa je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje, so naštete v članku Obrtne dejavnosti na našem portalu.