Strmica 86, Vrhnika P.E. Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana
041/519 739 040/618 768 info@domen-rs.si
info@racunovodski-servis-domen.si

Pogosta vprašanja

Domov | Pogosta vprašanja
Kako pridobiti subvencijo za samozaposlitev in kdo jo lahko pridobi?
Subvencije za samozaposlitev v letu 2015 ni mogoče pridobiti.
Na to vprašanje smo odgovarjali v dveh člankih, v katerih smo se navezali na to temo, in sicer gre za članka Kako do subvencije za samozaposlitev ter Subvencija za samozaposlitev. V prvem so navedeni pogoji in zahteve povezane s subvencijo, v drugem pa natančna navodila - študija primera. Članek je na podlagi lastnih izkušenj napisala mlada podjetnica.
Za popoldanski ali študentski s. p. subvencije NI mogoče pridobiti.


Kako je z uveljavljanjem otroka kot vzdrževanega družinskega člana v primeru, da odpre s. p.?

Starši otroka, ki ima popoldanski ali kateri koli drugi s. p., ne morejo uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana, saj v primeru, da ga uveljavljajo, sam podjetnik izgubi splošno davčno olajšavo, kar je davčno neugodno. Starši prav tako niso upravičeni do otroškega dodatka, študent pa izgubi tudi morebitno možnost oz. že dano državno štipendijo.



Nameravam odpreti s. p. za poslovanje s spletno trgovino. Izdelke nameravam uvažati iz EU ter jih prodajati pri nas. Ali je potrebno, da sem DDV zavezanec že od začetka poslovanja?

Če niste zavezanec, tujemu podjetju sporočite svojo davčno številko in jim poveste, da niste zavezanec za DDV. Podjetje mora nato preveriti v VIES sistemu, ali ste zavezanec. Če niste, vam robo zaračunajo z davkom, vi pa jo prodate naprej skupaj s svojo maržo brez DDV. Tujemu podjetju je namreč potrebno plačati davek. V kolikor ste zavezanec, potem iz tujine kupite robo brez davka, tu pa dodate maržo in DDV, ki ga kupec plača vam, vi pa seveda državi.

V praksi tuja podjetja velikokrat zahtevajo številko za DDV (VAT), kar pomeni, da se jim je treba velikokrat prilagoditi ter postati zavezanec za DDV.



Nameravam odpreti s. p. Lahko tak subjekt posluje mednarodno?
Odgovor na to je pritrdilen. S. p. je pravno formalno enakovreden d. o. o. ali ostalim oblikam družbe, enako pa velja tudi za popoldanski s. p.

Naj odprem s. p. ob koncu leta ali naj raje počakam na novo leto?

Odgovor na vprašanje ni enostaven in je odvisen od konkretne situacije. Priporočljivo je, da z odprtjem v tem primeru počakate do konca leta. Razloga sta vsaj dva. Lahko se izognete stroškom izdajanja bilanc ter pridobite več časa za pridobivanje stroškov in s tem manjšanje davčne osnove, kar pomeni manj plačanih davkov. Hkrati pa lahko registracija konec leta pomeni, da podjetnik pade v višjo davčno osnovo, kar pomeni višje prispevke za naslednje leto, to pa je slaba popotnica za vstop v svet podjetništva.



Kje lahko pridobim subvencijo za samozaposlitev?

Subvencijo, za pridobitev katere so se pogoji pred nedavnim nekoliko spremenili, bo v znesku 4500 evrov ponovno imelo možnost pridobiti več kot 2100 brezposelnih. Več o tej tematiki ste in še boste prav gotovo lahko prebrali tudi na naši strani.



Zakaj napisati poslovni načrt?

Blaž Kos, Poslovni angeli Slovenije:

"Za začetek podjetniške poti potrebujemo dobro idejo, tim ljudi, ki je sposoben to idejo realizirati ter kapital za ustanovitev, zagon in rast podjetja. Poslovni načrt je prvi izvršni korak od ideje do realizacije in ko govorimo o dobri poslovni ideji, praktično govorimo o poslovnem načrtu. Skozi proces poslovnega načrta preverimo našo poslovno priložnost in potencial le-te, obenem uskladimo vizijo med člani tima ter imamo na koncu zastavljene konkretne cilje in strateški načrt, s katerim se podamo do poslovnega uspeha. Na koncu je poslovni načrt poleg kompasa tudi prodajni dokument, tako za investitorje, bankirje, nekatere strateške partnerje ter druge deležnike. Seveda je poslovni načrt živ dokument, ki ga je potrebno neprestano nadgrajevati glede na povratne informacije s trga. V večini primerov ugotovimo, da so plani do neke mere neuporabni, planiranje pa neizmerno dragoceno."



Koliko stane s. p., če sem že redno zaposlen?

Prispevki za popoldanski s. p. za tiste, ki so zaposleni za 40 ur ali več tedensko, znašajo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 32,20 evrov ter 32,72 evrov za zdravstveno zavarovanje. Skupaj tako to znese 64,92 evrov mesečno.



Kje lahko registriram dodatno dejavnost za d. o. o. in koliko to stane?

Registracijo dodatnih dejavnosti za d. o. o. in tudi s. p. se najbolj enostavno opravi na VEM točkah, kjer to opravijo brezplačno. Priporočamo vam, da si ogledate seznam vseh dejavnosti, pri tem pa bodite pozorni na to, če je dejavnost slučajno obrtna, v tem primeru se boste morali za dovoljenje za opravljanje dejavnosti obrniti na OZS in plačevati članarino. V primeru odprtja d.o.o preko notarja, je potrebno spremembo družbene pogodbe (kateri se doda/odvzame dejavnost) opraviti pri notarju.



Naj odprem s. p. ali d. o. o.?

V začetku poslovanja je ponavadi bolj priporočljivo odpreti s. p. Na ta način se namreč izognemo ustanovnemu kapitalu, ki znaša 7.500 evrov. Za s. p. je potrebno plačevati mesečne prispevke, ki znašajo okoli 65 evrov na mesec (za popoldanski s. p.) oziroma najmanj 330 evrov (redni s. p.). Seveda so prispevki tudi pri d. o. o. Slabosti s. p. so, da podjetnik za morebitne dolgove podjetja odgovarja z lastnim premoženjem. V primeru, da je družbenikov več, je najbolj smiselno ustanoviti d. o. o. Priporočamo vam branje članka Razlike med s. p. in d. o. o.

 


Kakšne vrste s. p. lahko odprem in koliko me to stane?

Odprete lahko popoldanski s. p. ali običajni s. p. Stroški za popoldanski s. p. (tj. za tiste, ki so zaposleni za polni delovni čas) znašajo slabih 65 evrih na mesec. Za običajni s. p. se

minimalni prispevki gibljejo okrog 330 evrov mesečno, so pa v tem primeru vezani na dobiček, kar pomeni, da večjim dobičkom v preteklem letu sledijo višji prispevki v naslednjem. To pa ne velja za popoldanski s.p., kjer so prispevki pavšalni in ostanejo enaki ne glede na dobiček.



Za katere dejavnosti potrebujem obrtno dovoljenje?

Nekatere dejavnosti, ki jih opravljajo podjetniki, so obrtne dejavnosti. To pomeni, da gre za dejavnosti, za katere so potrebna posebna znanja oziroma izobrazba. Obrtne dejavnosti so pod okriljem Obrtne zbornice Slovenije. Obrtne dejavnosti, ki v skladu z uredbo zahtevajo posebno poklicno usposobljenost, za njihovo opravljanje pa je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje, so naštete v članku Obrtne dejavnosti na našem portalu.

Kje lahko ustanivim enoosebni d.o.o.?

Imate tri možnosti. Prva je ustanovitev pri notarju, ki ni brezplačna. Druga opcija je ustanovitev prek spleta, prek portala e-VEM, ki je relativno enostavna in brezplačna. Za ustanovitev prek portala e-VEM morate programu zaupati svoje podatke ter podatke o bodočem podjetju, poleg tega pa morate imeti digitalno kvalificirano potrdilo. Na obrazcu VEM sprejmete akt o ustanovitvi podjetja in nato vplačate še osnovni kapital v vrednosti najmanj 7.500 evrov. Tega morate plačati v denarju, in sicer še pred vložitvijo predloga za ustanovitev podjetja na sodišče. Tretja možnost je registracija na fizični VEM točki, ki je prav tako brezplačna, v tem primeru vas skozi aplikacijo e-VEM vodi referent.

Kaj potrebujem za ustanovitev S.P.?

Ustanovitev s.p.-ja je precej lažja kot nekoč, saj sedaj poznamo VEM točke. Ob obisku VEM točke potrebujete osebno izkaznico in davčno številko. Na točki VEM bodo za vas opravili vpis v poslovni register, za kar jim boste morali povedati ime podjetja, skrajšano ime podjetja, sedež podjetja, svoje osebne podatke (ime, priimek, EMŠO, naslov, davčno številko), podatke o zakonitem zastopniku (ki je pogosto ista oseba kot ustanovitelj) in seznam dejavnosti, ki jih boste opravljali (v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti iz leta 2008 - SKD). Pozneje bodo na točki VEM za vas opravili še vpis v davčni register. Poleg osebnih podatkov je dobro vnaprej razmisliti o naslednjih stvareh, in sicer o imenu podjetja, dejavnosti, zastopnikih podjetja, sedežu in poslovnem naslovu podjetja, kdo bo vaš računovodja, predvideti je potrebno dobiček (predlagamo, da napoveste dobiček 0 eur, da se izognete plačilu akontacije).

Kako se knjiži in obdavči subvencija za samozaposlitev?

Subvencija, ki se nanaša na poslovanje, je prihodek in bi nam v primeru, da jo poknjižimo v celoti na prihodke leta, v katerem smo jo dobili, izkazovala neresnične podatke v poslovnem izidu, saj smo subvencijo prejeli eno leto poslovanja, zato jo je potrebno razmejiti. To pomeni, da če smo subvencijo dobili maja 2009, bomo knjižili na prihodek leta 2009, ostalih osem štiriindvajsetin pa v leto 2012. Tako bomo na drugi strani imeli strošek prispevkov za socialno varnost, ki smo jih dolžni plačevati najmanj 12 mesecev in bomo s tem znižali osnovo za dohodnino. To ne velja za tiste, ki ste se odločili, da za ugotavljanje osnove za davek iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov ("normiranci"). Pozorni bodite predvsem tisti, ki ste se odločili, da boste ugotavljali osnovo za davek iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov ("normiranci"). V primeru, da vam zavod za zaposlovanje ni akontiral dohodnine, kar pomeni, da ste celotno subvencijo 4500 eur prejeli na račun, morate nujno poskrbeti, da ta prihodek najavite z ugovorom na informativni izračun za dohodnino, ki ga boste prejeli s strani Dursa. Prihodek morate prijaviti v rubriko prihodkov iz dejavnosti.

Kako ravnati v primeru nakupa fotografij za oglaševalske namene podjetja iz Kanade?

Na internetni strani, ki je last podjetja v Kanadi, kupimo fotografije, ki jih uporabimo za svoje oglaševanje oz. za našo internetno stran. Plačamo preko Mastercarda in si račun tudi sami natisnemo. Na računu ni obračunanega DDV (to, da DDV ni obračunan, piše posebej). Ali naj upoštevamo pravila in predpise, ki veljajo v naši državi? Kako je z računom, ker Kanada ni članica EU, menim namreč, da račun tudi po novem ne gre v knjigo DDV? Kako naj tu postopamo? Ali moramo obračunati DDV na podlagi sistema samoobdavčitve, ker DDV ni obračunan?

Uvoz blagove znamke v Slovenijo

Dejavnost mojega posla bi bil uvoz blagovne znamke v Slovenijo. Isto blagovno znamko je v Slovenijo že uvažalo podjetje, ki pa je propadlo. Kje najdem podatke za to, ali ima to podjetje uvozništvo še vedno v lasti? Ali je kot uvoznik potrebno podjetju plačevati še kakšen dodaten znesek in ali je za prvi stik z dobaviteljskim podjetjem že potrebno imeti ustanovljeno podjetje? Za podatke se lahko obrnete na lastnike oz. poslovodje propadlega podjetja ali njihove dobavitelje. Če uspete od propadlega podjetja pridobiti informacijo, zakaj se posel ni obnesel, ste opravili nadvse pomembno nalogo. Za zastopništvo ni potrebno plačati, saj je več kupcev v interesu podjetja, od katerega imate namen uvažati. Za suveren nastop pred podjetjem, ki podeljuje zastopstva, je smiselno imeti ustanovljeno podjetje še preden stopite v stik z njim, saj to izkazuje večjo resnost, vendar pa to ni pogoj.


Viri

Zavod Mladi podjetnik, SAOP MiniMax.


Imate vprašanje na katerega želite

strokoven odgovor?

Z znanjem in izkušnjami, ki smo jih pridobili z leti poslovanja, vam pomagamo svetovati tudi na vaša najzahtevnejša vprašanja.


Hvala za vaše povpraševanje.
Kontaktirali vas bomo v najkrajšem možnem času.